Nova knjiga izpod veteranskega peresa

Konec lanskega leta je pri založbi Buča v nakladi 2.000 izvodov izšla knjiga avtorja Borisa Črneta »Dobri kadet Boris?« (Kako se je kalil vojak Boris).

Avtor je knjigo posvetil vsem veteranom vojne za Slovenijo, pripadnikom Ljudske milice, enotam Civilne zaščite, gasilskim enotam in vsem državljanom, ki so skupaj enotno delovali v boju za samostojno in neodvisno domovino; posvetil pa jo je tudi mladim, pred katerimi je trnova pot, da bodo dosegli táko složnost in enotnost, kot smo jo imeli leta 1991.

Minilo je 50 let od prve šole za rezervne starešine Teritorialne obrambe v vojašnici Šentvid v Ljubljani.

Albin Gutman, general Slovenske vojske, Borisov so-kadet:

»Boris Črne nas s svojo pripovedjo popelje skozi šolanje generacije Slovencev v šoli rezervnih oficirjev v Ljubljani v letu 1974 in tedanje dogajanje poveže s preteklostjo in z obdobjem vojne za ubranitev samostojnosti Slovenije v letu 1991. Od takrat, ko smo prvič stopili skozi vrata vojašnice v Šentvidu, je minilo  petdeset let. Leto dni je bilo šolanje del našega življenja in življenja naših družin. Spomini na čas, ki ga ni več, pa so ostali. Ostalo pa je tudi spoznanje, da se takrat nismo šolali zaman. Skoraj vsi smo bili razporejeni v enote in štabe Teritorialne obrambe Slovenije, številni smo bili na poveljniških dolžnostih v letu 1991, ko smo morali poprijeti za orožje in komaj rojeni državi stopiti v bran.

Opis takratnega šolanja je brez olepšav vojaškega življenja, zanimiv in pronicljiv. Sem in tja se na humoren način odmakne od resnosti, s katero smo takrat sprejemali vojaška znanja in v drugem delu šolanja pridobivali prakso vodenja in poveljevanja ter dela z različno nacionalno in izobrazbeno strukturo enote, ki smo jo vodili. Včasih ni bilo lahko, smo pa spoznali življenje, ki ga današnja mladina ne izkusi in ne pozna. Tudi zato bo knjiga zanimiva za generacije mladih, ki nimajo spomina na vojaško življenje in na obdobje osamosvajanje Slovenije«.

»Minilo je pol stoletja, v katerem so se zgodile sanje, želje našega naroda: dežela (republika) Slovenija je postala država, Teritorialna obramba je postala Slovenska vojska, ki je skupaj z milico in zaščitnimi enotami ubranila suverenost ozemlja v času ustanavljanja slovenske države. V vse to dogajanje sem bil vključen in sem po svojih najboljših močeh deloval,« je med drugim v uvodu knjige zapisal avtor.

Zanimiva je ocena prof. dr. Boža Repeta, zgodovinarja, kadeta 61. generacije v šentviški ŠRO leta 1979:

»Knjiga, ki jo imate pred seboj, je v grobem sestavljena iz štirih delov: spominov na šolanje v šoli za rezervne oficirje v Šentvidu pri Ljubljani; z vojsko in vojaščino povezane zgodbe prednikov avtorja; nekaj je utrinkov in pričevanj udeležencev šole za rezervne oficirje in desetdnevne vojne in na koncu avtorjeva razmišljanja o definiciji in pomenu desetdnevne vojne. Ter tako kot v večini veteranskih knjig razočaranje nad tem, v kaj se je spremenila Slovenija. Glavni del je vsekakor osebni opis doživljanja šole za rezervne oficirje v Šentvidu v času, ko je ta šele začela delovati, ker je dobro dokumentiran in z veliko fotografijami. Na šolo za rezervne oficirje sta bila vse od začetka dva različna pogleda: slovenska politika je v njej videla zametek lastnega vojaškega šolstva za potrebe TO, izobraževanje in urjenje naj bi tudi potekalo v slovenskem jeziku; vrh JLA pa jo je dojemal kot drobljenje enotnega jugoslovanskega koncepta šolanja rezervnih oficirjev na osnovi nacionalnega ključa. Že po dveh ali teh generacijah (šolanje je trajalo dobrega pol leta) je Šentvid postal bolj ali manj izpostava šole v Bileći, v drugi polovici osemdesetih let pa jo je vrhu JLA uspelo ukiniti…«

Knjigo lahko naročite na naslovu: Buča, d. o. o., Kolarjeva 47, Ljubljana (tel. št. 01-230-6580, info@buca.si, spletna knjigarna: www.buca.si.