POHOD SPOMINA 2025
Črnomelj - Lokve pri ČrnomljuOZVVS Bela krajina
POHOD SPOMINA 2025
V okvirju praznovanja praznika Občine Črnomelj je OZSČ Bela krajina organizirala Pohod spomina. Udeležili smo se ga tudi člani OZVVS Bela krajina. Zbrali smo se na Majerju na lokaciji bivše vojašnice JLA. Pot nas je vodila do spomenika NOB na Gričku, do Kulturnega doma Črnomelj in potem do stavbe 23. ObmŠTO Črnomelj ter stavbe bivše Milice Črnomelj. Potem smo se ustavili pri spomeniku belokranjskih občin osamosvojitveni vojni pri železniški postaji Črnomelj. Pohod smo zaključili pri spomeniku Franc Rozman Stanetu na Lokvah pri Črnomlju. Na vseh točkah so predstavniki posameznih združenj pri obeležjih obrazložili zgodovinske dogodke na tistih lokacijah in njihov pomen. Pri spomeniku osamosvojitveni vojni za Slovenijo je pohodnike v imenu OZVVS Bela krajina nagovoril Slavko Malešič. Na samem začetku nas je pozdravila podžupanja Maja Kocjan, na zadnji točki pohoda pa župan občine Črnomelj Andrej Kavšek. Pohod je bil lep in dobro organiziran, pogrešali smo le večjo udeležbo mlajših generacij. Organizator za v bodoče že načrtuje nekaj sprememb in novosti, pohod pa naj bi postal tradicionalen.
Slavko Malešič
Fotografije: Bojan Jakša
DRUGI POHOD SPOMINA V OBČINI ČRNOMELJ
Območno združenje slovenskih častnikov Bela krajina (v nadaljevanju OZSČ) in Občina Črnomelj, katerima se je pridružilo tudi Policijsko veteransko društvo Sever Dolenjska in Bela krajina (v nadaljevanju PVD Sever), so letos že drugo leto zapored organizirali »Pohod spomina«, ki se je v Črnomlju in okolici odvil v soboto, 22. februarja 2025. Pohod je bil organiziran v spomin na domoljubne dogodke in za občino Črnomelj ter državo Slovenijo pomembne obletnice.
Na povabilo smo se pohoda udeležili tudi veterani vojne za Slovenijo, združeni v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Bela krajina.
Navedenega dne smo se pred 9. uro zbrali na področju nekdanje vojašnice na črnomaljskem Majerju. Po nagovorih vodje pohoda Antona Kambiča in črnomaljske podžupanje Maje Kocjan nas je Boris Lovrenčič, leta 1991 poveljnik Jurišnega odreda TO, seznanil z zgodovino tega območja in z izvajanjem nalog blokade te vojašnice JA med osamosvojitveno vojno. Svoje spomine pa je dodal tudi takratni načelnik belokranjskega štaba Teritorialne obrambe Anton Šuklje.
Z območja Majerja nas je pot vodila do spomenika NOB na Gričku, kjer nam je predstavnica Združenja ZB za vrednote NOB Milka Kocjan predstavila sporočilo monumentalnega spomenika, ki je posvečen 1.250 belokranjskim borcem in žrtvam fašizma.
Nadaljnja pot nas je vodila skozi Črnomelj do Kulturnega doma, v katerem je bilo pred enainosemdesetimi leti - 19. in 20. februarja 1944 - I. zasedanje SNOSa. Zgodovino in pomen tega kulturnega spomenika, ki ga trenutno prenavljajo, nam je predstavil vodja pohoda Anton Kambič.
Sledil je kratek premik pred stavbo, kjer je bil med osamosvojitveno vojno sedež 23. območnega štaba Teritorialne obrambe Črnomelj. Anton Šuklje nam je z veliko zanimivostmi osvetlil takratno delovanje štaba.
V neposredni bližini pa nam je predsednik črnomaljskega odbora PVD Sever Valentin Kuhar predstavil delovanje takratne postaje milice, ki je tu imela sedež. Na to nas od lanske jeseni opozarja spominska plošča na stavbi.
Naslednja »postaja« je bila pri veteranskem obeležju pri železniški postaji, pomen le-tega nam je obrazložil podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Slavko Malešič.
Sledil je nekajkilometrski pohod skozi Lokve do spomenika legendarnemu poveljniku Glavnega štaba slovenske narodnoosvobodilne vojske Francu Rozmanu-Stanetu. Tu sta nam spregovorila predsednik OZSČ Bela krajina Anton Krašovec in črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki je osvetlil osebnost komandanta Staneta.
Na tej zadnji »postaji« našega pohoda smo se še medsebojno pogovorili, nato pa smo se odpravili proti domu.
Vir: Peter Golobič
Fotografije: Bojan Jakša, Peter Golobič